Dokolku Katalonija se otcepi od Shpanija, shpanskata ekonomija verojatno kje pretrpi mnogu. Shpanskiot javen dolg iznesuva neshto povekje od milijarda evra, dodeka Katalonija e nisko zadolzhena.
Scenarijata za bolnoto otcepuvanje na Katalonija gi pretstavi Alfons Tena Lopez, poraneshen pretstavnik vo katalonskiot parlament. Toj veli deka e teshko da se raboti na hipotetichkite scenarija za idninata, no i deka vlijanieto na ekonomijata na dvete strani kje bide znachajno ako dojde do nezavisnost na Katalonija.
Lopez za pochetok grubo gi sporeduva ekonomiite na dvete zemji. Katalonija pretstavuva edna pettina od vkupnata ekonomija na Shpanija i skoro shestina od vkupnoto naselenie.
Katalonskoto BDP iznesuvashe 209 milijardi evra, dodeka ostanatiot del od Shpanija imashe uchinok od 849 milioni evra. Pritoa Kataloncite se malku pobogati – po glava godishno imaat 28,200 evra, dodeka Shpancite imaat 21.750 evra. Pokraj toa, Katalonija malku go nadminuva prosekot na EU, dodeka Shpanija e pod prosekot. Katalonija ima i vazhen udel vo vkupniot shpanski izvoz so duri 60 milijardi evra godishen izvoz. Brojkite so koi raspolaga „Biznis Insajder” ne se precizni bidejkji ne kazhuvaat kolku katalonski i shpanski izvoz tochno pagja na megjusebnata trgovija.
Lopez pretsavuva tri najrealni scenarija: miren razvod, vo koj nezavisnosta na Katalonija se dogovara so Shpanija, ednostrano proglasuvanje na nezavisnost na Katalonija, i tie ostanuvaat vo EU i ednostrano proglasuvanje na katalonska nezavisnost i taa ne ostanuva chlen na EU.
1. Idealno scenario: Dogovorena nezavisnost
Vo prvoto scenario, Shpanija ja priznava nezavisna Katalonija, taa stanuva chlenka na EU, vleguva vo ON i site megjunarodni organizacii i gi prezema site prava i obvrski shto proizleguvaat od postoechkite dogovori.
Ova znachi deka nishto znachajno ne bi se sluchilo vo ekonomska smisla. Katalonija kje ima sopstven budzet (okolu 16 milijardi evra) i Shpanija ne bi mozhela da go koristi, so shto bi izgubila okolu 2 otsto od BDP na godishno nivo.
2. Katalonija proglasuva nezavisnost, vleguva vo EU
Dokolku Katalonija proglasi nezavisnost bez soglasnost od Madrid, Shpancite bi mozhele da ja isfrlat od zaednichkiot evropski pazar i evrozonata. No toa praktichno e nevozmozhna misija bidejkji za da se sluchi ova, treba da se soglasat site 28 zemji-chlenki. Vo ovoj sluchaj, Kataloncite gubat. Nivnite zhiteli bi mozhele da zaboravat na penziite shto gi dobivaat od shpanskiot budzet, no Katalonija od druga strana mozhe da gi zazeme shpanskite imoti na svojata teritorija, da gi prodade i da isplati penzii od sopstvenite danoci.
Glavnoto vlijanie bi se pochuvstvuvale na dolg rok. Shpanija sama bi morala da go vrati dolgot od milijarda evra so pomal BDP. Katalonskiot dolg e samo 64 milijardi evra, od koi 60 otsto gi drzhi Shpanija.
3. Katalonija isfrlena od evropskiot pazar – vojna
Ako, za nekoe chudo, Shpanija uspee da ja izbrka Katalonija od EU i evrozonata, ne bi bilo potrebno mnogu vreme za Katalonija „da se najde na kolena”. Procenkite velat deka 60 otsto od svoite proizvodi Kataloncite im gi prodavaat na Shpancite. Vo trgovskata vojna, Barselona brzo bi se nashla pod pritisok od carinata shto bi ja napravile nekonkurentna.
Pokraj toa, Shpanija bi mozhela da dogovori blokadi na patishtata, pa taka i ednata i drugata zemja da se najdat vo nezavidna polozhba – zatoa i katalonskata nezavisnost e igra za lugje so silni nervi od dvete strani. Koj prv mrdne, gubi.
