Makedonsko Avstraliskata Dobrotvorna Organizacija od Sidnej, vo ramkite na svoite proekti, pokaraj drugite programski aktivnosti, redovno odrzhuva informativni sesii/rabotilnici na razni temi vo vrska so zdravjeto i sluzhbite za pomosh na chlenovite na makedonskata zaednica.
Nekoi od tie temi, koi se posebno znachajni za chlenovite na makedonskata zaednica, kje bidat objaveni vo nashite ceneti i renomirani makedonski vesnici. Na ovoj nachin bi sakale da izlezeme vo presret na potrebite na chlenovite na makedonskata zaednica koi ne se vo sostojba, od bilo koja prichina, da prisustvuvaat na sesiite.
Vo ova izdanie kje zboruvame za “Zoshto postoi generaciski jaz”.
Generalno, se smeta deka edna generacija e period od okolu 25 godini – od ragjanjeto na roditelot do ragjanjeto na deteto. Isto taka, mozhe da se prifati deka godishnata razlika na edna generacija vo istorijata bila i okolu 20 godini koga lugjeto sozdavale semejstvo na porana vozrast, a i koga se ochekuvalo zhivotot da trae pokratko.
Prichini za generaciskiot jaz
Generaciski jaz e moderen fenomen predizvikan so naglite promeni vo modernata era. Napredokot vo tehnologijata ovozmozhi polesna komunikacija megju kulturite i grupite so razlichni idei. Kako pomladite generacii rastat, so napredokot i izlozhenosta na novi idei i kulturi, tie se razdvojuvaat od predhodnata generacija vo odnos na filozofijata i kulturata.
Stereotipot na konzervativni roditeli i slobodoumni/liberalni deca se rezultat na jazot megju generaciite. Predhodno, pred 1960tite, komunikacijata megju lugjeto bila ogranichena. Pomladite generacii rasteleprvenstveno pod vlijanie na nivnite roditeli, pobliskata familija ili nivnite bliski sosedi. Taka da tie, gi prodolzhuvale tradiciite i idealite na postarata generacija. No, vo ponovo vreme, vlijanijata na pomladite generacijii se zgolemija so sekoe desetoletie. Do vremeto na stanuvanje na vozrasni lugje tie doagjaat vo kontakt so bezbrojni idei i kulturi, koi vlijaat na nivniot misloven proces.
60tite godini bile vreme na revolucionarna promena koja predizvikalamladite vozrasni lugje da prifatat odnesuvanje koe nemalo doverba vo postarite generaciski materijalistichki i tradicionalni vrednosti, posebno onie koi se odnesuvale na vojnata, seksot, religijata i chovekovite prava. Generaciskiot jaz postoel odsekogash pomegju razlichni vozrasni grupi. No, promenite vo opshtestvoto koi se pojavile, vo 60tite godini bileponaznacheni odkolku onie vo predhodnite periodi vo istorijata. Na primer, zemjodelskiot/farmerskiot zhivoten stil vo 1800te godini ne predizvikala promena vo opshtestvoto tolku brzo vo sporedba so ponaglatapromena na opshtestvoto vo poslednite godini od 20tiot vek.
Napredokot na tehnologijata i varijaciite vo moralnite i religioznite veruvanja doprinesoa mladite generacii da imaat chesto razlichni pogledi i veruvanja od nivnite roditeli i postarite vozrasni.
Zgolemuvanjeto na zhivotniot vek isto taka doprinesuva do zgolemuvanje na razlikite megju generaciite. Kako shto lugjeto zhiveat podolgo, nivniot raboten vek isto se zgolemuva. Kako rezultat na ova, se sozdavaat uslovi vo koi rabotnici vo nivnite 60ti i 70ti godini kje rabotat so pomladi vozrasni lugje koi mozhebi imaat znachitelni razliki vo interesite i vrednostite.
Tolkuvanje na generaciskiot jaz
“Edinstveniot izvor na znaenjeto e iskustvoto.” – Albert Einstein
“Edinstveno budalite uchat od svoite greshki. Pametniot chovek uchi od greshkite na drugite” – Otto von Bismarck
Ovie dve izreki se kazhani od dvajca “golemi” lugje, no istite davaat razlichna slika na realnosta.
Prvata izreka upatuva na toa deka edinstveno lichnoto iskustvo e vistinski izvor na znaenje. Nikoj ne mozhe da ja razbere bolkata ili radosta osven ako vistinski ne ja dozhivee samiot lichno. Dokolku ne probash da napravish neshto samiot, nema da si vo sostojba da go otkriesh svojot potencijal.
Od druga strana, vtorata izreka, od Bizmark, upatuva na toa deka nie treba da uchime od greshkite na drugite namesto da patime samite, od pravenjeto na istite greshki. Sepak, ako nie razvieme navika, sekogash, da uchime od greshkite na drugite, ne mozheme da imame lichno iskustvo vo zhivotot i ne kje mozheme da dobieme vistinsko znaenje i prestava za sebesi i svetot okolu nas.
Bazirano na ovie dve izreki, generaciskiot jaz pomegju roditelite i decata e posledica na faktot deka roditelite se soochile so odredeni iskustvota vo zhivotot i bez razlika shto nivnoto znaenje se bazira na lichno iskustvo toa za niv pretstavuva vistinsko znaenje. Da pretpostavime deka roditelite se obidele da stanat umetnici, no ne uspeale, iako vlozhile mnogu trud. Od ova tie zakluchile deka ne e vozmozhno da se stane umetnik. Tie razvile dobra prichina za vakvoto sfakjanje, na primer favoriziranje, protezhiranje, visok rizik za neuspeh itn. Taka da roditelite gi sovetuvaat svoite deca da ne ja pravat istata greshka povtorno.
Na ist nachin, ako roditelite uspeale vo zhivotot da postignat neshto na odreden nachin, tie mozhebi kje sakaat nivnite deca da go sledat istiot pat na uspeh. Na primer, ako roditelite dobile dobra i sigurna drzhavna rabota posle zavrshuvanje na fakultet, tie mozhe da gi sovetuvaat svoite deca da go napravat istoto za da imaat dobar zhivot.
Roditelite pochnuvaat da go praktikuvaat lichnoto iskustvo kako univerzalno znaenje, shto ne sekogash e pravilno, zatoa shto, nekoi lugje uspevaat da stanat umetnici i bez da znaat nekogo koj kje gi protezhira, a isto taka, nekoi, mozhe da ne uspeat da najdat dobra drzhavna rabota bez nekoj da im pomogne, iako zavrshile fakultet.
Ako neshto mozhe da e uspeshno za edna osoba, mozhebi istoto nema da bide uspeshno za nekoj drug zatoa shto lugjeto imaat razlichni talenti ili sposobnost. Isto taka,so preminot od edna generacija vo druga, vreminjata se promenile, pa vo novoto vreme se pojavile povekje avanturi i predizvici za koi roditelite nemaat nitu idea nitu iskustvo. Taka da roditelite, mozhebi uplasheni od nepoznatoto, gi sovetuvaat cvoite deca za da gi zashtitat.
Decata nemaat iskustvo vo realniot svet/zhivot, taka da tie gledaat na zhivotot vo novo svetlo. Tie mozhebi se vodeni od iskustvoto na nivnite roditeli, no tie istotaka se vodeni od iskustvoto na drugite lugje i svoite zhelbi, talenti, i sposobnosti. Novite generacii sakaat da eksperimentiraat so nivniot zhivot i da otkrivaat i kreiraat svoi sopstveni pateki.
Generalno, roditelite gi sakaat svoite deca tolku mnogu taka da ne sakaat nivnite deca da patat i da dozhiveat razocharuvanja od neuspehot. Tie sakaat nivnite deca da bidat sigurni pratejkji go patot na roditelite koj e vekje isproban.
Vakvata razlika vo mislenjata doveduvaat do takanarecheniot generaciski jaz.
Koe e vlijanieto na generaciskiot jaz
Generaciskiot jaz doveduva do konflikt pomegju roditelite i decata. Ponekogash decata im davaat prednost i gi pratat roditelite za da go izbegnat konfliktot, no nekogash decata gi iskoristuvaat svoite prava da gi ignoriraat roditelskite ubeduvanja. Vo bilo koj sluchaj vrskata pomegju generaciite e narushena.
Kako da se dojde do megjusebno razbiranje
Dokolku roditelite sfatat deka toa shto bilo dobro za niv mozhebi nema da go ima istiot efekt vo zhivotot na nivnite deca, tie mozhebi nema da gi forsiraat decata da go sledat nivniot pat. Roditelite i decata mozhe da sednat zaedno, da razgovaraat so megjuseben respekt i da slushnat za svoite pogledi, za da najdat zaednichki pat nasochen kon zaednichko razbiranje. Vakviot pristap kje gi sodrzhi iskustvoto na roditelite i sposobnostite i najnovoto steknato znaenje od decata. Ova kje sozdade moment koj kje bide vo korist i na roditelite i na decata. I ednite i drugite kje bidat srekjni i ispolneti so spodeluvanjeto na svoite pogledi i gradenje na megjusebna doverba.
Nekoi od informaciite se bazirani na tolkuvanjata na Avdesh Sing – pisatel
Lihnida Bahchandzieva – Taseska
Project Coordinator
