Dva osmanliski popisni deftera i novi dokumenti od vremeto na Krushevskata Republika se del od artefaktite od osmanliskiot period, koi Istoriskiot muzej Krushevo godinava kje gi prezentira na javnosta. Direktorot na ovaa ustanova, istoricharot m-r Zoran Bogeski, za “Dnevnik” veli deka do avgust ovaa ustanova kje prezentira povekje novi dokumenti, mnogu znachajni za Krushevo i za negovata ekonomska mokj niz istorijata.

Pretsedatelot na Republika Makedonija, Gjorge Ivanov, vo vrska so aktuelnite sluchuvanja vo zemjava upati pismo do chlenovite na Evropskiot sovet, do pretsedatelot na Evropskiot sovet Donald Tusk, do generalniot sekretar na NATO Jens Stoltenberg i do dvata strategiski partnera na Republika Makedonija, do pretsedatelot na Soedinetite Amerikanski Drzhavi Donald Tramp i do pretsedatelot na Republika Turcija Redzep Taip Erdogan, soopshti kabinetot na makedonskiot pretsedatel.

Ivanov ne mozhel da znae shto od Platformata na albanskite partii kje prifati Gruevski koga mu go dodeli mandatot. Na Zaev ne mu dava mandat bidejkji isto taka ne znae shto ovoj kje prifati od istata Platforma

Prifakjanjeto na platformi na tugji drzhavi kako osnova za pregovori i formiranje koalicii e proces koj vodi vo razgraduvanje i redefiniranje na drzhavata
Otkako SDSM gi dobi potpisite na pratenicite od DUI i Alijansata za Albancite, so shto formirashe mnozinstvo vo Sobranieto, Izvrshniot Komitet na VMRO-DPMNE odrzhal sednica so analiza na situacijata. 

KOMANDANT MALIShEVA SVEDOChEShE ZA “DIVA NASELBA”:
– Bevme predadeni od lugje od DUI i od vlasta. Pukav kolku shto mozhev. Ili kje te ubijat ili kje pukash za da se odbranish, reche pred sudot Muhamed Andi Krasnikji, poznat kako komandant Malisheva od Kosovo, vtoroobvinet vo sluchajot koj beshe soslushan kako svedok na odbranata vo sluchajot „Diva naselba”.

Justinijan Prvi nikogash ne go zaboravil svoeto rodno mesto, iako kako car imal premnogu obvrski. Ova tvrdenje arheolozite go temelat na golem kjup so carski pechat na Justinijan, koj vo 2008 godina go otkri arheologot Kiro Ristov, shto kazhuva deka rimskiot imperator go pomagal naselenieto i so hrana. Deka mnogu mu znachelo rodnoto mesto govori i podatokot shto imperatorot go utvrdil Taor so bedem.

Vo Makedonskata opera i balet se podgotvuva mjuziklot „Tajno moja”, vo chest na Toshe Proeski. Ekipata na mjuziklot pochna so chitachki probi so rezhiserot Toni Mihajlovski, a glavnite ulogi kje gi tolkuvaat Antonija Gigovska i Denis Dimoski. Ovie dvajca bea izbrani za glavnite ulogi vo mjuziklot po pat na golem kasting.

Pushka od carska Rusija, turska oficerska sabja, avstriska „maliherka” se del od starite i retki primeroci oruzhje koi vekje im se dostapni na zhitelite na Veles vo Narodniot muzej vo gradot. Retko koj znae deka vo muzejskite vitrini imalo oruzhje staro i so vekovi. Povekjeto od predmetite se pushki i pishtoli, koi do sega ne bea dostapni nitu konzervirani, a se chuvaa vo depoata na Muzejot, daleku od ochite na javnosta.

“Izminatata 2016 godina beshe uspeshna i kvalitetna za NU Ansambl za narodni igri i pesni na Makedonija „Tanec”, kako na domashen, taka i na megjunaroden plan. Imavme 43 domashni nastani so 20.000 posetiteli i 36 megjunarodni nastani so 39.000 publika” – istakna direktorot na „Tanec”, Zoran Dzorlev, na pres-konferencija na koja informirashe za srabotenoto vo 2016 godina i ja prezentirashe programata za godinava.

Zdruzhenieto za zashtita na avtorskite muzichki prava (ZAMP) ja trgna zabranata za javno emituvanje makedonska muzika shto beshe vovedena na 17 septemvri minatata godina, soopshti samoto Zdruzhenie.

Soborniot hram na sv. Jovan Krstitel vo drevnoto makedonsko svetilishte, Bigorskiot manastir, od neodamna e zbogaten so nova drvena celivalnica (rezban ikonostas) za ikonata na presveta Bogorodica. Naslovena e „Dostojno est” i izrabotena od strushkiot kopanichar Novica Stoleski.

Filharmonijata kje gostuva vo Kina
Povekje od 400 novi izdanija, 125 proekti od dramskata dejnost, mnogu izlozhbi i koncerti, gostuvanja vo Kina, SAD, evropski zemji i vo Japonija se predvideni vo Programata za kulturata za 2017 godina na Ministerstvoto za kultura. Godinashniot budzet za kulturata iznesuva neshto pomalku od $ 100 miliona i e za 15,43 % pogolem otkolku lani.

Spiro Ristovski, chlen na IK na VMRO DPMNE gi komentirashe novite istragi na Specijalnoto obvinitelstvo. Toj veli i novite istragi na SJO se vo nasoka na zashtita na kriminalot na Zoran Zaev i politichko ocrnuvanje na VMRO-DPMNE.

Grchkite mediumi istaknuvaat deka Malta, nekolku dena otkako go prezede pretsedatelstvoto so EU, ja prizna Republika Makedonija pod ustavnoto ime.

Organizaciskiot odbor za proslava na Vodici vo Gostivar parite shto bea sobrani od dobrovolnite prilozi na gragjanite gi donirashe vo izgradbata na manastirot «Sveto Preobrazhenie Hristovo» vo naselbata Ciglana.

Makedonskite kompanii koi kotiraat na Berzata vkupno vredat 1,881 milijarda evra ($ 2.67 milijardi), odnosno tolku pari bi zele nivnite sopstvenici dokolku gi prodale site akcii vo posledniot den od minatata godina. Vo ovie firmi vleguvaat i kotiranite akcii, no i akcionerskite drushtva so posebni obvrski za izvestuvanje. Toa e porast za 12,5 % na pazarnata kapitalizacija na kompaniite vo odnos na 2015 godina.

Shpanskiot nacionalen orkestar vo Madrid denovive go naznachi noviot koncert-majstor, 32-godishniot violinist Gjorgi Dimcheski. Ovoj mlad violinist od Makedonija, koj povekje godini zhivee i raboti vo Shpanija, gi ima dopreno dzvezdite vo bukvalnata smisla na zborot – nastapil so slavnite dirigenti Lorin Mazel, Zubin Mehta, Dzordz Pretr, Valeri Gergiev i e specijalen gostin na poslednoto cede na slavniot operski pejach Plasido Domingo, pod naslov Encanto del Mar.

Interesni rezultati pokazhuva arheoloshko istrazhuvanje na drevniot antichki makedonski grad Brianij, na lokalitetot Gradishte – Graishka Chuka, nad seloto Graishte – Opshtina Demir Hisar.