Pesochni i snezhni buri predizvikaa poplavi vo Iran. Loshite vremenski uslovi vo zemjata go narushija voobichaeniot ritam na zhivot na zhitelite vo severniot i juzhniot nejziniot del.

Zhenata osomnichena za vmeshanost vo atentatot vrz bratot na Kim Jong Un bila ubedena deka se raboti za shega vo ramki na nekoe realno shou, za shto, navodno, i’ bile ponudeni samo 100 dolari za napadot vrz Kim Jong Nam.

Amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp gi predupredi vlastite na Chikago deka kje isprati federalni sili dokolku ne uspeat da go namalat nivoto na kriminal vo gradot.
Najgolemiot grad na drzhavata Ilinois vekje so godini vazhi za „voena zona”, a vo javnosta namesto negovoto ime chesto se koristi pogrdnoto ime Chirak (Chiraq), so shto se aludira deka vo toj grad ima ubistva i oruzheni presmetki kako vo Irak.

SAD i Velika Britanija imaat odgovornost da vospostavat specijalni transatlantski odnosi na pochetokot na edna nova era i se dolzhni povtorno zaedno da go vodat svetot, izjavi britanskata premierka Tereza Mej, koja e vo prvata poseta na SAD, kako premier.

Mihail Gorbachov vo spisanieto Tajm pishuva deka kritikuvanite politichari gi otkinuvaat parite za socijalnite potrebi i namesto za niv, gi troshat za podmornici shto imaat kapacitet da raznesat polovina kontinent.

Poznatiot meksikanski narko lord Hoakim Guzman, poznat po prekarot El Chapo e ekstradiran vo SAD, soopshtija meksikanskite vlasti.
Domashnite mediumi prethodno otkrija deka El Chapo bil prefrlen na aerodromot vo meksikanskiot pogranichen grad Siudad Huarez.

Edna od prvite odluki shto gi donese amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp otkako stapi na funkcijata e da zamrzne golem broj od novite regulativi shto gi donese negoviot prethodnik Barak Obama.

Chetirite deca, koi bea proglaseni za ischeznati, se spaseni, potvrdi italijanskiot Crven krst, otkako vo tekot na kvecherinata bile spaseni tri deca. Deseticite spasuvachi, koi neumorno go prebaruvaat hotelot „Rigopiano”, koj beshe zatrupan od sneg po lavinata, po 48 chasa od nesrekjata pronajdoa deset prezhiveani lica.

Varshava – Amerikanski tenkovi i oklopni vozila so povekje od 3.000 vojnici pochnaa da pristignuvaat vo Polska, javi Bi-bi-si. Tie se del od odgovor na amerikanskiot pretsedatel Barak Obama na zagrizhenosta na NATO-sojuznicite poradi Rusija.

Po povekje od polovina vek, vodata vo Crnoto More kaj Burgas, odnovo zamrzna, javi BTA.

Vo turskiot Parlament dojde do tepachka megju pratenici na vladejachkata Partija na pravdata i razvojot (AKP) i na opoziciskata Repblikanska narodna partija (CHP), vo tekot na glasanjeto okolu predlozhenite ustavni reformi so koi treba da se zajakne pozicijata na pretsedatelot Redzep Tajip Erdogan.

Egipetskite vlasti uapsile 45 doktori, medicinski sestri i posrednici na osomnichenite za ilegalna trgovija so chovechki organi. Uapsenite kupuvale organi od begalcite koi prodavale delovi od teloto za da go finansiraat svojot pat vo Evropa. Policijata vo golemata racija zaplenila nekolku milioni dolari.

Drzhavniot sekretar na SAD, Dzon Keri, na ministerskiot sostanok na OBSE vo Hamburg predupredi deka na mnogu mesta vo regionot na OBSE rastat avtoritarnite razmisluvanja, se unazaduvaat chovekovite prava, se ogranichuvaat nezavisnite mediumi i se mnozhat aktite na netrpelivost i omraza.

Problemot zapochnal zashto hrvatskata pretsedatelka vo gradinka vo Dubrovnik na dechinjata im podelila chokoladi od srpska fabrika Srpskiot pretsedatel Tomislav Nikolikj izjavi deka izvinuvanjeto na hrvatskata pretsedatelka Kolinda Grabar Kitarovikj do roditelite chii deca dobija chokoladi od srpska fabrika, e „jasen znak deka taa drzhava ne saka dobri odnosi so Srbija”.

I pokraj golemite muslimanski protesti pred Koloseumot protiv zatvoranjeto na nelegalnite dzamii, rimskata policija prodolzhi so zatvoranje na takanarechenite „garazhni dzamii”, a sega muslimanite se zakanuvaat deka kje vlezat vo bazilikata „Sveti Petar” za da se molat tamu, prenesuva „Brejtbart”.

So pobedata na Donald Tramp na pretsedatelskite izbori vo SAD, Melanija stana prva dama na najvlijatelnata drzhava vo svetot. 46-godishnata Slovenka kje go zazeme mestoto na Mishel Obama vo Belata kukja na 20 januari slednata godina.

Iako amerikanskiot interes kje bide na prvo mesto kje najdeme nachin da sorabotuvame so site drzhavi, reche Tramp

Velika Britanija treba da ja stavi na glasanje vo Parlamentot odlukata za izleguvanje na zemjata od Evropskata Unija pred oficijalno da go zapochne procesot za bregzit, presudi Vrhovniot sud na London.