СStotina pleminja vo Amazonija gi „prezhiveale” shpanskata i portugalskata kolonijalna vlast, nikogash ne ja pochuvstvuvale, nitu denes imaat poim deka taa nekogash se sluchila. Vo Brazil zhiveat 67 vakvi pleminja, a do pred desetina godini se veruvalo deka gi ima 40.

Melanija Tramp pokrena tuzhba protiv britanskiot vesnik „Dejli Mejl” i eden amerikanski bloger i bara oshteta so vrednost od 150 milioni dolari vo vrska so navodite deka bila prostitutka vo 90-te. Vo vesnikot beshe navedeno deka g-gja Tramp vo 90-te rabotela kako seksualna rabotnichka vo Njujork i togash se zapoznala so kandidatot za pretsedatel Donald Tramp. 

Izleguvanjeto na Velika Britanija od Evropskata Unija bi mozhelo da bide realizirano duri kon krajot na 2019 godina, pred se’ poradi toa shto podgotovkata na toj chekor e golema zadacha na britanskata drzhavna administracija, a pochetokot na pregovorite za „Bregzit” bi mozhel da bide odlozhen za period po izborite vo Francija i Germanija, pishuva britanskiot vesnik „Sandej tajms”.

SERIOZNO VLOSHUVANJE NA ODNOSITE:
Amerikanskoto nuklearno oruzhje chuvano vo Turcija vo blizina na siriskata armija, naskoro kje bide premesteno vo Romanija, prenesuva briselski EurAktiv povikuvajkji se na nekolku izvori. 

Shto se sluchuva koga kje gi fatish site Pokemoni?
Nik Dzonson e poznat vo Pokemon krugovite kako „Pokemon gou master”.

PEDESET REPUBLIKANSKI EKSPERTI MU SE SPROTIVSTAVIJA NA MILIJARDEROT
Otvoreno pismo potpishano od 50 republikanski eksperti za nacionalna bezbednost predupredija deka kandidatot za pretsedatel Donald Tramp bi bil najnerazumniot pretsedatel vo amerikanskata istorija.

Turskiot pretsedatel Redzep Taip Erdogan im postavi ultimatum na SAD da izberat megju Turcija i islamskiot propovednik Fetulah Gjulen, kogo Ankara go obvinuva deka e organizator na obidot za voen udar vo zemjata na 15 juli, objavi „Haberler”.

Opservaciite na glecerot ne ostavaat prostor za somnevanje deka globalnoto zatopluvanje e realno. Sloveneckata agencija za zivotna sredina vo LJubljana bese otvorena izlozba po povod odbelezuvanjeto na 70-godisninata od redovnoto sledenje na glecerot Triglav i isto taka da se predupredi na faktot deka toj i natamu se namaluva kako rezultat na globalnoto zatopluvanje.

Vo Crna Gora prodolzuva intenzivnata gradba na novi stanovi nameneti na cudniot pazar, koj vo posledno vreme go gubi zdivot, pisuvaat balkanski mediumi. Za stanovite vo novite moderni zgradi, koi gi ima najmnogu na budvanskata riviera, interesot e mnogu slab. Novoizgradenite povekekatnici se so mnogu stanovi, bidejki slobodni placovi ima sè pomalku. Cekaat kupuvaci, koi ova leto gi ima vo sè pomal broj.

Zastitata na serverite na Nacionalniot komitet na Demokratskata partija (DNC) e tolku slaba sto nalikuva na svajcarsko sirenje za sto svedocat cestite hakiranja, smeta osnovacot na WikiLeaks, Avstraliecot DZulijan Asanz vo intervjuto za televizijata RT, pojasnuvajki od kade mozele da se pojavat tkn „ruski tragi” vo neodamnesniot kiberneticki napad po sto sledea ostavki na cetvorica vlijatelni partiski funkcioneri.

Kolonijalnata istorija na Francija i voeniot angazhman vo borbata protiv muslimanite vo stranstvo ukazhuvaat na podlaboki prichini za ubistvenite napadi.
Pochnuvajkji od januari 2015 godina, napagjachite koi bile pod vlijanie na Islamskata drzhava ubija 235 lugje vo Francija, shto e daleku najgolema brojka na teroristichki zhrtvi vo zapadniot svet.

Filipinskiot pretsedatel Rodrigo Duterte mu veti na narodot deka kje se oslobodi od kriminalcite i od trgovijata na droga, poradi koi umiraat sè povekje lugje. Megjutoa, toj ne misleshe „da ja prezeme rabotata vo svoi race”, tuku im predlozhi na zhitelite tie da gi ubivaat dilerite, a za vozvrat kje dobijat vredni parichni nagradi.

SHTO DA Ѝ PODARITE NA DRZHAVA KOJA IMA 188 ILJADI EZERA?
Norveshkata vlada razmisluva da ja pomesti granicata do Finska, so shto na sosednata drzhava kje ѝ dade planina, kako podarok za 100-godishninata od nejzinata nezavisnost, objavuvaat svetskite mediumi.

Germanskiot vesnik Bild ja objavi prvata fotografija na koja veli deka se gleda ubiecot shto vo petokot napadna vo trgovskiot centar Olimpija vo Minhen.

Turskiot pretsedatel Redzep Tajip Erdogan bil predupreden od strana na Rusija za podgotovkite za prevrat vo Turcija, nekolku chasa pred pochetokot na sluchuvanjata, soopshti iranskata informativna agencija „Fars”.

Direktorot na CIA, Dzon Brenan, nesomneno odigral uloga vo neuspeshniot obid za voen udar vo Turcija na 15 juli, smeta Lorens Vilkerson, poraneshen shef na kancelarijata na poraneshniot drzhaven sekretar na SAD, Kolin Pauel.

Spored izveshtaite na turskite mediumi, vladata planira da formira specijalen sud za osomnichenite bintovnici i da bide izgraden poseben zatvor za osudenite.

Turskiot premier Binali Jildirim na pres-konferencija vo Ankara izjavi deka vo obidot za drzhaven udar zaginale 161 lice, a 1.440 se raneti. Toj istakna deka sepak ovie brojki za sega ne se finalni.