Berlin – Ne e tajna deka nekoi zemji chlenki na Evropskata Unija se skeptichni vo odnos na prodolzhuvanje na sankciite protiv Rusija poradi ukrainskata kriza i neizvesno e dali Unijata kje odluchi sankciite da bidat obnoveni, izjavi germanskiot minister za nadvoreshni raboti Frank Valter Shtajnmaer.

Amerikanskiot sekretar za odbrana Eshton Karter ja predupredi Kina deka rizikuva da zapadne vo samoizolacija i go povika Peking da se prikluchi kon „edna principelna bezbednosna mrezha vo Azija”.

MILOSH ZEMAN DENOVIVE DOAGJA VO OFICIJALNA POSETA NA MAKEDONIJA
Cheshkiot pretsedatel Mi­losh Zeman vo sluchaj na zgolemuvanje na migrantskiot bran za zashtita na granicite na zemjata bi gi angazhiral i pozharnikarite, javi dopisnikot na MIA od Praga.

Poraneshniot romanski minister za vnatreshni raboti Gabriel Berka e osuden na tri godini zatvor poradi zloupotreba na sluzhbenata polozhba.

Mnogu svetski drzhavni agencii imaat losho renome poradi kontinuiranoto koristenje na zastarena tehnologija kako shto e faksot, no edna amerikanska institucija gi nadminuva site granici.

„Majkrosoft” i „Fejsbuk” najavija zaednichki proekt za postavuvanje na podvoden kabel vo Atlantskiot Okean, koj spored dvete tehnoloshki kompanii kje ima rekordno golem kapacitet za prenos na podatoci, prenese DPA.

Inicijativata na NATO za priem na Crna Gora, mozhe da dovede do natamoshno zgolemuvanje na tenziite vo Evropa, izjavi portparolot na Kremlj, Dmitrij Peskov.

Specijalnite sluzhbi na Rusija i na Kazahstan sprechile teroristichki napadi na ruska teritorija, slichni na 13-noemvriskite vo francuskata prestolnina Pariz koga dzihadistite na ekstremnata sunitska grupacija Islamska drzhava ubija 130 lugje, izjavi vo chetvrtokot vo Minsk direktorot na ruskata Federalna sluzhba za bezbednost (FSB), Aleksandr Bortnikov.

Venecuelskiot pretsedatel Nikolas Maduro ja prodolzhi za 60 denovi vonrednata ekonomska sostojba vo drzhavata.

Privremeniot pretsedatel na Brazil, Mishel Temer i se obrati na nacijata otkako Senatot ja suspendira pretsedatelkata Dilma Rusef poradi istragata za mestenjata na drzhavniot budzet, prenesuva Bi-bi-si.

SAD go aktivira vo chetvrtokot protivraketniot shtit vo Evropa rechisi decenija otkako Vashington predlozhi na partnerite od NATO da gi zashtiti od iranski raketi so sreden dostrel (do 3000 km).

Koga saudiskiot kral Salman bin Abdulaziz al Saud go nasledi pochinatiot kral Abdula, amerikanskiot ambasador go faleshe noviot vladetel velejkji deka odnosite megju Vashington i Rijad kje se zajaknat poradi mudrosta i hrabrosta na noviot kral.

Laburistichkiot politichar Sadik Kan pobedi na minatonedelnite izbori za gradonachalnik na London, so shto stana prviot musliman koj toa go storil vo golemata evropska prestolnina.

Evropskite zemji shto kje odbijat da go podelat tovarot od begalskata kriza, kje mora da platat okolu 250.000 evra po begalec, objavija „Fajnenshel tajms” i „Politiko”.

Milioni dokumenti, koi bea otkrieni so skandalot „Panamski dokumenti”, kje bidat dostapni za javnosta na 9 maj, soopshti Megjunarodniot konzorcium na istrazhuvachkite novinari, koj gi raspredeli dokumentite za analiza megju mediumite, shto chlenuvaat vo nego.

Zhestoki sudiri izbija vo chetvrtokot vo povekje francuski gradovi vo koi ima teshko povredeni i desetici uapseni na protestite vo koi uchestvuvale najmalku 170.000 rabotnici i studenti protiv predlozheniot zakon za trud, prenesuva „Rasha tudej”.

Bugarskata policija ja poddrzhaa zabranata istaknuvajkji deka istata bila potrebna zatoa shto burkite koi shto go prekrivale liceto ja onevozmozhuvale brzata identifikacija.

Oven Paterson, poraneshen britanski minister od redovite na britanskata vladejachka Konzervativna partija, aludira deka mnozinstvoto vo partijata, koe e za izlez na Britanija od EU, kje se obide da go otstrani Dejvid Kameron, koj e lider na istata partija, od premierskata funkcija po referendumot, bez razlika na rezultatite, pishuva britanski „Ekspres”.