Od 7 do 25 april Republika Makedonija e pochesna zemja-uchesnik vo ramkite na manifestacijata „Denovi na kulturnoto nasledstvo” vo Shardza, vo Obedinetite Arapski Emirati, kade shto makedonskoto kulturno nasledstvo e prezentirano so posebno makedonsko etno-selo.

Vo Resen minatata sedmica bea otvoreni vratite na Spomen kukjata na Tatarchevi. Enterierierot na Spomen kukjata na Tatarchevi e ambientalno oblagoroden so originalni predmeti od krajot na 19 i pochetok na 20 vek.

Konzervacija na ikoni od crkvata „Uspenie na presveta Bogorodica”, konzervacija na Evrejskite grobishta, etabliranje na nova etnoloshka postavka, sistem na nadzor i obezbeduvanje na depoto so vredni arheoloshki predmeti i obnova na fasadi na tri so zakon zashtiteni kukji, se vo fokusot na aktivnostite koi gi zapochnuva proletva.

Arheolozi od univerzitetite vo Sauthempton i Oksford, vo sorabotka so arheolozite od Muzejot vo Kumanovo, go zapochnaa tronedelnoto istrazhuvanje na lokalitetot Kostoperska Karpa vo Mlado Nagorichane.

So soslushuvanje na zashtiteni svedoci, prodolzhi sudenjeto za pukanjeto vo kumanovskata Diva naselba, vo koe na 29 lica im se sudi za terorizam i teroristichka organizacija. Sudenjeto beshe zatvoreno za javnost, a zatvoreni, najverojatno, kje bidat i narednite deset rochishta.

PO POVOD 65 GODINI DRZhAVEN ARHIV NA MAKEDONIJA
So novi deset dokumenti – kopii verni na originalot Drzhavniot arhiv na Makedonija go odbelezha jubilejot 65 godini od svoeto osnovanje.

Humanitarnata organizacija “Lekari bez granici” soopshti deka okolu 300 migranti se povredeni (od solzavec, od gumeni kurshumi ili dodeka begale) vo incidentite shto se sluchija vo nedelata na granicata so Makedonija i deka ispratila dopolnitelni timovi da im pomognat na migrantite vo kampot za begalci Idomeni.

SKANDALOT SO SNIMKITE PRODOLZHUVA
I do polovina milion evra im bilo barano na funkcioneri na DUI za vo javnosta da ne izlezat kompromitirachki snimki so privatni razgovori, tvrdat za „Dnevnik” od partijata na Ali Ahmeti.

Specijalnoto javno obvinitelstvo e soocheno so nekolku scenarija dokolku izborite se odrzhat na 5 juni – mozhnosta da bide ukinato po inicijativata za ocenuvanje na ustavnosta, da prodolzhi da gi raboti objavenite sluchai so site opstrukcii ili da povede novi krivichni prijavi vrzani so skandalot so prislushuvanje.

Minatata sedmica beshe moshne burna za makedonskata politichka scena. Poradi nesomneno kluchnoto vlijanie shto vrz sostojbite vo zemjata gi ima takanarechenata “megjunarodna zaednica”, eve shto bea porakite na stranskite politichari i ambasadori do akterite na politichkata kriza vo Republika Makedonija.

Presudi za del od obvinetite vo „Kjelija” koi se spogodija so Obvinitelstvoto, drugite prodolzhuvaat so sudenje
Imamot Redzep Memishi e osuden na sedum godini zatvor otkako so Javnoto obvinitelstvo se spogodil za pomala kazna po priznanieto deka e vinoven oti ja organiziral kjelijata shto regrutirala i isprakjala dzihadisti vo Sirija.

„BOMBASTICHNO” POVLEKUVANJE NA MINISTRITE NA DUI OD KOALICIONATA VLADA

Specijalnoto javno obvinitelstvo obelodeni deka otvorilo nova istraga pod kodno ime „Tvrdina”.

„Maliot bitolski Monmartr” kje uchestvuva na letnata olimpijada vo Rio de Zhaneiro vo Brazil. Ova kje bide petto gostuvanje na svetski poznatata detska likovna kolonija od Bitola na letni olimpiski igri.

Nedostigaat kluchni momenti od ljubovnata prikazna na bitolskite Romeo i Julija za taa istoriski da bide potvrdena.

Priblizhno 80 migranti od prifatniot centar vo Gevgelija, koi pred nekoj den dojdoa od Tabanovce, baraat od nevladinite organizacii koi im pomagaat vo centrite da im obezbedat kontakt so kanadskite vlasti bidejkji sega sakaat da zaminat tamu.

Specijalnoto javno obvinitelstvo odzelo del od dokumentacijata shto ja pobaralo od Centralniot registar na Republika Makedonija, a vo narednite denovi kje go odzeme i preostanatiot del, bidejkji, kako shto soopshtija, stanuva zbor za golem broj obemni dokumenti

INTERVJU NA PRETSEDATELOT NA MAKEDONIJA ZA GRCHKATA TV “STAR” ZA MIGRANTSKATA KRIZA
Site aktivnosti koi gi prezema Republika Makedonija vo spravuvanje so begalskata kriza se vo soglasnost so merkite dogovoreni od strana na site zemji na balkanskiot koridor i nishto dosega prezemeno ne e ednostrano ili samoinicijativno, izjavi pretsedatelot na Republika Makedonija, Gjorge Ivanov vo intervjuto za grchkata televizija „Star”.