„Od grad vo selo, za nov pochetok” e noviot proekt od Programata na VMRO-DPMNE so paket merki i beneficii so cel pottik na naselenieto za vrakjanje vo selata.

Akademskiot slikar Kosta Krpach (40) beshe najden minatata sreda (27 april) zastrelan so eden kurshum vo gradite vo negoviot stan vo Skopje. Toj e eden od spisokot so 56 abolicirani na pretsedatelot Ivanov. Pred samoubistvoto toj ispukal tri kurshuma vo kombe podolgo vreme stoelo parkirano od sprotivnata strana na ulicata

Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva – Ohridska arhiepiskopija, g.g. Stefan do site vernici od pravoslavna veroispoved upati veligdenska poraka po povod najgolemiot praznik Voskresenie Hristovo – Veligden.

Novinarot Zoran Bozhinovski, koj e eden od obvinetite vo sluchajot “Shpion”, vo chetvrtokot docna vecherta beshe ekstradiran od Srbija vo Makedonija po megjunarodna poternica izdadena na 19 noemvri 2013 godina.

Tretoto sudenje za „Rover” nikako da pochne:
Vo Krivichniot sud vo Skopje na 21 april povtorno beshe odlozheno sudenjeto za sluchajot „Rover” poradi otsustvo na obvinetiot Sasho Jovanovski. Negoviot advokat reche deka toj e opravdano otsuten poradi zdravstveni problemi. Od istite prichini sudenjeto beshe odlozheno i na 8 ovoj mesec.

Unificiranoto adaptiranje na izlozite na dukjanite vo charshijata e pogreshno, reche Lazar Shumanov, pretsedatelot na nevladinata organizacija „IKOMOS”, po povod Megjunarodniot den na spomenicite i lokalitetite.

Intenzivno techat aktivnostite za realizacija na konzervacijata na eden od najznachajnite spomenici na srednovekovnata umetnost vo Republika Makedonija, crkvata „Sv. Gjorgji” vo prespanskoto selo Kurbinovo, soopshti Ministerstvoto za kultura.

Denovive sme svedoci na zhestoki debati okolu toa shto e makedonskoto kulturno nasledstvo, kade se naogja i kolku se grizhime za nego.

Evrokomesarot Johanes Han i trojcata evroparlamentarci: Richard Hauit, Edvard Kukan i Ivo Vajgl frlija morkov, objavuvajkji deka e mozhno izborite na 5 juni da bidat priznaeni ako se sprovedat itno nekoi chekori, megju koi povlekuvanje na amnestijata od strana na pretsedatelot Gjorge Ivanov, no vo isto vreme najavija i stap, t.e. pokonkretni predupreduvanja.

TRETA SEDMICA SO PROTESTI
Denes vleguvame vo tretata nedela so protesti i kontraprotesti vo Makedonija, koi izbuvnaa po proglasuvanjeto na golemata abolicija od strana na pretsedatelot Gjorge Ivanov.

Pretstavata „Romeo i Julio” na nezavisniot teatar „Bolonjinikosta” od Rim e dobitnik na Gran-pri za najdobra pretstava na 9. Internacionalen teatarski festival „Lica bez maski” vo Skopje, posveten na nezavisnata profesionalna produkcija, koja neguva alternativen i eksperimentalen teatar

Pretsedatelstvoto na Drushtvoto na filmski rabotnici od Makedonija (DFRM) soopshti deka e smenet direktorot na Internacionalniot festival za film i kamera “Brakja Manaki” poradi programski nesoglasuvanja. Dimitar Nikolov-Taki beshe naznachen na ovaa pozicija lanskata godina i burno reagirashe na smenuvanjeto.

„Baram izzemanje na javnata obvinitelka za koja kje podnesam krivichna prijava za ona shto mi se sluchuvashe na 26 fevruari koga bev sproveden vo zgradata na skopskoto obvinitelstvo”, izjavi Zahir Bekiri-Chaush na prvoto sudsko rochishte, vo procesot koj protiv nego se vodi pod obvinenie za falsifikuvanje i za nedozvoleno poseduvanje ogneno oruzhje.

Vo Dojranskoto ezero se naogjaat ekstremno visoki koncentracii na otpadni materii, fosforni i azotni soedinenija i gi nadminuvaat dosega zabelezhenite koncentracii na ovie materii vo bilo koj voden ekosistem vo zemjata

Shto kje donese ovaa nova liderska sredba? Betoniranje na 5 juni ili novo odlozhuvanje?

VTORA NEDELA PROTESTI I KONTRAPROTESTI
Vekje vtora nedela ima protesti organizirani od gragjanskata asocijacija #Protestiram koi, osven vo Skopje, kade se najmasovni, se proshirija i vo povekje gradovi niz Republikata: vo Tetovo, Kumanovo, Strumica, Shtip , Veles i Bitola, Gostivar, Kochani, Prilep. Najavata e deka kje prodolzhat i ponatamu.

Pretsedatelot Gjorge Ivanov na 12 april potpishal (i istiot den bea obajveni vo “Sluzhben vesnik”) 41 odluka so koja se pomiluvani vkupno 56 lica, del od niv i po povekje pati.

Zavrshi golemiot proekt finansiran od drzhavata – serijata antologii na makedonskata knizhevnost od proektot „Prevod na dela od makedonskata knizhevnost na shest stranski jazici”, koj beshe zaokruzhena so poslednite devet toma prevedeni na francuski, germanski, shpanski, ruski, arapski i na kineski jazik.