Ambasadorot na EU vo Makedonija Aivo Orav se pozhali deka evropskite pretstavnici vo Skopje se izlozheni na zakani, iako i sakaat dobro na Makedonija i postojano se obiduvaat da pomognat vo reshavanjeto na politichkata kriza vo drzhavata. 

Vo site gradovi niz Republika Makedonija beshe odbelezhan eden od najgolemite hristijanski praznici – Bogojavlenie. so koj se odbelezhuva pokrstuvanjeto na Isus Hristos vo vodite na rekata Jordan. Praznikot, koj se odbelezhuva ushte od vtoriot vek, se narekuva ushte i Vodici poradi golemiot vodosvet shto go izvrshuva crkvata na ovoj den. 

Sobranieto so 72 glasa “za” i 9 “vozdrzhani” ja izglasa novata tehnichka Vlada, koja do izborite kje ja predvodi premierot Emil Dimitriev (generalen sekretar na VMRO-DPMNE i dosegashen pratenik). 

VMRO-DPMNE i DUI sfatija deka imaat “zeleno svetlo” od evrokomesarot Han da odat na izbori na 24 april. Za da se fatat rokovite i da se stavi SDSM pred svrshen chin, brzo se organizirashe smena na premierskata pozicija na 95 dena pred izborite.

Evropskata unija postepeno se podgotvuva da gi zatvori svoite granici za begalcite od kriznite regioni. Tivkata politichka odluka na EU vekje zapochna direktno da im se prenesuva ne samo na zemjite chlenki na EU, tuku i na zemjite od Balkanot, koi imaat aspiracii da se del od Unijata, megju niv Makedonija, Kosovo i Srbija.

Gragjanite im ja dale doverbata na politichkite partii ne za da bidat nivni zalozhnici tuku da rabotat vo interes na drzhavata, pishuva vo soopshtenieto za javnosta na pretsedatelot Gjorge Ivanov, vo koe megju drugoto stoi. 

Pochetokot na terenskiot del na proektot „Arheoloshki katastar” i neochekuvanite arheoloshki otkritija koi go prosledija se prvo od pette najznachajni dostignuvanja vo arheologijata i zashtitata na kulturnoto nasledstvo vo zemjava vo minatata godina, spored arheologot Viktor Lilchikj, direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo.

Vo bigorskiot manastir „Sv. Jovan Krstitel” 12 crkovni dzvona go najavija Hristovoto ragjanje na 7 januari. Zasega ova e edinstveniot crkoven objekt vo Makedonija i eden od retkite na Balkanot, kade shto ovoj dzvon kje dzvoni po urnekot na ruskite pravoslavni crkvi, shto do skoro ne mozheshe da se slushne vo zemjata 

Apelaciskiot sud vo Skopje ja potvrdi prvostepenata presuda za sluchajot „Falanga 2″, so koja shesnaeset obvineti, megju koi i poraneshniot direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, Pasko Kuzman, se osudeni na zatvorski i uslovni kazni.

Italija go proterala kumanovecot Redzep Limani (49), koj tamu shto zhiveel 18 godini, poradi poddrshka i povrzanost so doktrinata na teroristichkata ISIL, javuvaat tamoshnite mediumi.

Vo obrakjanje do gragjanite na Republika Makedonija, aktuelniot premier Nikola Gruevski najavi deka do pretesedatelot na Sobranieto ispratil pismo so ostavka koja kje bide efektivno na sto dena pred izborite. 

Neizvesno e preku kakvi aktivnosti kje se bara izlezot od kjorsokakot vo koj odamna e vlezen Dogovorot od Przhino, a od petokot i neformalno zapechaten so neizvesnosta dali i koga kje se odrzhat izbori.

Makedonija i oficijalno ja isprati kandidaturata za mestoto generalen sekretar na Obedinetite nacii. Pretsedatelot na sobranieto na svetskata organizacija i sovetot za bezbednost go dobile pismoto so imeto na nominiraniot diplmat, Srgjan Kerim.

Papata Francis se ochekuva da dojde vo Skopje vo septemvri godinava. Povodot za negovata poseta e proglasuvanjeto na Majka Tereza za svetica. 

Zavrshnata godishna arheoloshka izlozhba po devetti pat e postavena vo Arheoloshkiot muzej vo Skopje. Se raboti za postavka koja gi vkluchuva najinteresnite naodi od godinata shto izminala, a ovojpat taa vkluchuva vredni artefakti od 11 arheoloshki lokaliteti, nekoi poznati vo nauchnata sfera, a nekoi za prvpat otkrieni izminatava godina. 

Po povod 70-godishninata od osnovanjeto i za uspeshnoto prezentiranje, promoviranje i neguvanje na makedonskoto i svetskoto teatarsko tvoreshtvo, pretsedatelot Gjorge Ivanov na Makedonskiot naroden teatar mu dodeli priznanie „Orden za zaslugi za Makedonija”. 

So mjuziklot „Chikago” vo MNT povtorno se pokazha deka ako vistinskite lugje gi dobijat vistinskite zadachi, rezultatot kje bide spektakl 

Samo vo najbogatite zemji od Evropskata unija vo momentov zhiveat povekje od 200,000 Makedonci, shto dopolnitelno so ostatokot od Evropa, no i od prekuokeanskite zemji sozdava straotna brojka deka od zemjata se iselile chetvrtina od vkupnoto naselenie