Za prvpat vo desetgodishnoto postoenje, akterskata nagrada za zhivotno delo “Petre Prlichko” ja dobi zhena. Toa e Milica Stojanova.
Taa so mnogu vozbuda ja primi vesta, pa vo izjava za javnosta reche: “Mnogu sum srekjna i beskrajno blagodarna.
Novite makedonski igrani filmovi odlichno kotiraat na svetskite festivali, konstatira skopski “Dnevnik”. Spored podatocite na Agencijata za film na RM, godinava najnovite makedonski dolgometrazhni igrani filmovi imale 49 uchestva na filmski festivali i dobile 15 nagradi.
Ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska vo ramki na prestojot vo Republika Francija za vreme na konferencijata na UNESKO, go poseti i makedonskiot shtand na Megjunarodniot saem za kulturno nasledstvo, koj se odrzha vo prestizhniot izlozhben prostor Karusel vo ramki na muzejot Luvr vo Pariz.
Na arheoloshkiot lokalitet Skupi techat konzervatorskite raboti na scenskata zgrada, a na ovoj arheoloshki lokalitet letovo zavrshija trigodishnite arheoloshki istrazhuvanja na antichkiot teatar na koj mu pretstoi planiranata rekonstrukcija ne samo na scenata tuku i istrazhenoto gledalishte kade shto vo idnina, spored segashnite procenki, kje mozhe da sedat 9.000 posetiteli.
Ambasadorite na Francija, Italija, Velika Britanija, Germanija i na EU, kako i zamenik-ambasadorot na SAD dojdoa grupno pred Vladata i dadoa zaednichka izjava, po shto si zaminaa.
Specijalnata obvinitelka Katica Janeva kje raboti povekje od 30 predmeti. Vakvo izvestuvanje i najnovo treto baranje za izbor na nejziniot tim taa ispratila do Sovetot na Javni obviniteli, so koe im ukazhuva na obvinitelite deka i se potrebni site pomoshnici koi gi barale bidejkji kje ima mnogu predmeti od bombite.
Okolu $ 108 miliona kje bide budzetot na Grad Skopje za 2016 godina. Od niv najmnogu pari kje se troshat za izgradba i za proshiruvanje na ulici, za novi kruzhni tekovi, kako i za proektite od „Skopje 2014″.
Fragment na freska od sveti Gjorgji vo istoimenata crkva vo Struga go potvrduva podatokot deka ova e najstar hristijanski verski objekt vo Struga, koj datira od sredinata na 13 vek.
Arheoloshkiot lokalitet Bilazora, koj se naogja kaj selo Knezhje (Svetinikolsko) go poseti ministerkata za kultura, Elizabeta Kancheska-Milevska na koja i bea prezentirani rezultatite od godineshnite istrazhuvanja.
Prodolzhuva istragata po jatacite vo Diva naselba
Vo kumanovskoto selo Otlja i vo seloto Arachinovo makedonskata policijata izvrshila pretresi kaj lica osomnicheni za izvrshuvanje na krivichno delo teroristichko zagrozuvanje na ustavniot poredok i na bezbednosta.
Vo presret na zimskiot period Opshtina Gevgelija kje zgolemuva kapacitetite vo prifatniot centar za migranti na juzhnata granica, so cel uspeshno da se spravi so predizvicite od begalskata kriza, da se zadovolat potrebite na migrantite i da se ublazhat posledicite od krizata vrz normalniot zhivot vo opshtinata.
Dokolku vo narednite 2-3 dena partiite ne se dogovorat, Dogovorot od Przhino kje propadne, predupredi belgiskiot posrednik Piter Van HauteSpored belgiskiot medijator, kluchen uslov e Drzhavnata izborna komisija da pochne da funkcionira najdocna za dve nedeli.
Vo sabotata se odrzha kusa polnokjna sredba na liderite na chetirite partii: VMRO-DPMNE, SDSM, DUI i DPA, na koja tie se soglasile razgovorite (na rabotnite grupi) da prodolzhat, so cel da se nadminat nesoglasuvanjata okolu obvrskite od Dogovorot od Przhino.
Makedonskata policija sprovede opsezhna akcija narechena „Molnja”, so cel da ja otkrie celokupnata mrezha na sorabotnici i pomagachi na kriminalno-teroristichkata grupa od kumanovskata Diva naselba, koja na 9 i 10 maj godinava se sudri so policijata. Izvrsheni se pretresi i apsenja, vo akcijata bile vklucheni specijalnite edinici kako i helikopteri.
Postojat 18 transkripti so povekje od 1 chas telefonski razgovori, vo koj se vklucheni lica uchesnici vo ovoj proces so shto se doveduva vo prashanje legitimitetot na postapkata, izjavi advokatot na obvinetiot Boshkoski, Konstantin Kratovaliev.
„Eventualnata odluka na Apelaciskiot sud deka snimkite ne mozhat da bidat koristeni kako dokazen materijal, nema da vlijae na mojata rabota. Jas mozham da postapuvam po dopren glas i sekoj zbor vo tie ‘bombi’ kje bide predmet na analiza”, veli specijalnata obvinitelka Katica Janeva.
Okolu 15,000 migranti se naogjaat “zarobeni” vo kalta na balkanskite zemji
Zgolemen e brojot na migranti koi minuvaat niz Makedonija. Vo posledniov period dnevno niz zemjata tranzitiraat okolu 5 iljadi lugje, velat vo nevladinite organizacii na teren.
Postojanite obidi razlichno da se chita i da se tolkuva dogovorenoto od 2 juni i 15 juli ja nalaga i potrebata od postojana stranska medijacija. Ovojpat nitu prisustvoto na evrokomesarot Johanes Han ne pridonese da se nadmine ovaa etapa.