Pretstavnichkiot dom na amerikanskiot Kongres usvoi zakon za poddrshka na NATO, so koj mu se zabranuva na amerikanskiot pretsedatel, Donald Tramp da izleze od Alijansata, ako toj se odluchi na takov chekor.

Gragjanite na Petrinje se protiv frlanjeto na radioaktivniot otpad od NE „Krshko” vo nivnata blizina.

Poraneshniot amerikanski ambasador vo Srbija, Vilijam Montgomeri, oceni deka vo momentot rabotite vo Kosovo i za kosovskoto prashanje se dvizhat vo opasna nasoka.

Potomka na najpoznatata politichka dinastija vo Indija formalno vleze vo politikata i dobi vlijatelna funkcija vo najgolemata opoziciska partija Indiski nacionalen kongres koi se podgotvuvaat za prestojnite parlamentarni izbori naprolet.

Farmerite na Pomurskata oblast ja povikuvaat vladata da gi zashtiti, bidejkji ne mozhat da se natprevaruvaat so pobogatite Avstrijci, pa ostanuvaat bez zemja.

Poraneshnata glavna obvinitelka na Hashkiot tribunal Karla del Ponte smeta deka pominale premnogu godini od zlostorstvata na Kosovo.

I  chetvrti pat po red Putin vo Belgrad ne propushti da dojde bez slavniot kufer so shifri za nuklearno oruzhje na Rusija.

Vo osnovno uchilishte vo amerikanskata sojuzna drzhava Kentaki uchitelka po podot vo uchilishteto vlechela 9-godishno autistichno dete.

Ministerot za odbrana na Srbija, Aleksandar Vulin, ja iskomentira porakata na kosovskiot premier za „brishenje na granicite pomegju Kosovo i Albanija”.

Beloruskiot pretsedatel Aleksandar Lukashenko ja predupredi Rusija deka bi mozhela da go izgubi svojot sojuznik dokolku ne ponudi kompenzacija za zgolemenite ceni na naftata.

Bez razlika na nesoglasuvanjata, Rusija i Kina formiraat „Istochna Antanta”, koja mozhe da im se sprotivstavi na SAD i NATO, pishuvaat amerikanskite mediumi.

Mirovnicite na NATO, KFOR, se upatija kon mostot shto gi povrzuva dvete polovini na podeleniot grad Mitrovica dodeka pratenicite se podgotvuvaa da go odobrat sozdavanjeto svoja sopstvena armija.

Republika Vanuatu podnesuva tuzhba protiv svetskite nafteni dzinovi, koi smeta deka se odgvoorni za klimatskite promeni.

Amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp se zakani, na Denot na blagodarnosta, deka kje ja zatvori granicata megju SAD i Meksiko na neodreden vremenski period dokolku negovata administracija utvrdi deka juzhniot sosed „ja zagubil kontrolata” vrz svojata strana.

Shpanskiot minister za nadvoreshni raboti, Zhozep Borelj, izjavi deka e mnogu povekje zagrizhen za edinstvoto na Velika Britanija otkolku na Shpanija.

Daglas Marej, poznat novinar na Spektator, Stendpoint, Volstrit dzurnal i drugi, objavi publicistichka kniga, vo koja objasnuva deka smrtta na Evropa vekje se sluchila. Pritoa, kako shto objavuva Jutarnji list, Marej se drzhi do goli fakti.

Francuskiot pretsedatel Emanuel Makron izjavi, otkako amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp go napadna na Tviter, deka dva dolgogodishni sojuznici kako Francija i Amerika mora megjusebno da se odnesuvaat so pochit i deka Francija e amerikanski sojuznik, a ne vazalska drzhava.

Ungarskiot minister za nadvoreshni raboti Peter Sijarto ja povika EU da gi obnovi ekonomskite vrski so Rusija, naglasuvajkji deka edna od ideite na Evropa beshe sozdavanje na „edinstven evropski prostor od Lisabon do Vladivostok”.