Ova shto go napravivme vo odnosite so Grcija i Bugarija stava kraj na edna era na negiranje ili barem pochetok na krajot.
Poetot i preveduvach Zoran Anchevski e dobitnik na nagradata „Brakja Miladinovci” na Strushkite vecheri na poezijata, za najdobro poetsko ostvaruvanje megju dva festivala za knigata „Nebesna pantomima”.
Koga za vreme na pregovorite za promena na imeto makedonskata strana go predlozhi imeto „Ilindenska Makedonija” i se zakani so „sè ili nishto”, grchkite politichari vednash reagiraa i kazhaa deka spomenuvanjeto na Ilinden za niv e iredentizam.
Od VMRO-DPMNE sè ushte ne se izjasnuvaat
Pratenichkite grupi na SDSM, DUI, DPA, Alijansata na Albancite, Besa, kako i dvajca nezavisni pratenici (ili vkupno 71 pratenik), do pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, Talat Dzaferi, ispratija dopis so koj go informiraat deka nivnite pratenici kje zemat aktivno uchestvo vo javnata kampanja za referendumot na drzhavno nivo, koj kje se odrzhi na 30-ti septemvri 2018-ta godina i deka se izjasnuvaat „ZA” referendumskoto prashanje.
Nad 3.000 gledachi od Bitola i drugite gradovi Kichevo, Sveti Nikole, Shtip, golem broj turski turisti i pokraj promenlivoto i studeno vreme go ispolija antichkiot teatar Herakleja i ne zazhalija za toa.
43.2 % od gragjanite bi glasale „za” na pretstojniot referendum, a 22 % „protiv” – pokazhuva anketata na Institutot za politichki istrazhuvanja (IPIS), kade koordinator e politichkiot analitichar Vladimir Bozhinovski.
Pisatelot Bozhin Pavlovski reagira na izjavite dadeni od oficijalni lica vo Bugarija kako i na izjavata na premierot, Zoran Zaev, vo vrska so kontroverzijata okolu Ilindenskoto vostanie i polemikata megju dvete zemji dali e makedonsko ili bugarsko.
Pentagon ja pozdravi odlukata na Makedonija da ja prifati grupata nejzini drzhavjani, koi kako stranski platenici se zarobeni vo Sirija.
Nitu privrzanicite na referendumot, nitu nivnite protivnici ne popushtaat od svoite stavovi, no vo taa nivna „vojna”, rechisi nikoj i od dvete strani ne go otvora prashanjeto shto ako referendumot i chlenstvoto vo NATO i vo EU propadnat.
Ako Makedoncite vo iselenishtvo bojkotiraat, Albancite kje gi napolnat kutiite.
Neolitskiot lokalitet „Vrbjanska chuka” vo atarot na opshtina Krivogashtani (Prilepsko), datira do 5,900 godini pred nashata era i bil golem proizvodstveno-stopanski centar vo Pelagonija so posebni karakteristiki, nevoobichaeni za Makedonija i za Evropa.
Chlenot na svetiot Sinod na MPC – OA, povardarskiot mitropolit g. Agatangel isprati otvoreno pismo do liderot na VMRO-DPMNE, Hristijan Mickoski, vo koe go povikuva da donese odluka za bojkot na referendumot.
Rechisi AU$ 5.4 miliona kje ja chini drzhavata referendumot za imeto. Parite kje bidat pokrieni od drzhavniot budzet, no kje se pravi preraspredelba na sredstvata od ministerstvata i drugite drzhavni institucii.
Ohrid od 12 juli se do 20 avgust kje gi zhivee svoite 40 dena vozbuda shto gi nosi festivalot „Ohridsko leto” – najgolema i najrenomirana muzichko-scenska manifestacija vo Republika Makedonija.
Pretsedatelot na VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski vo ekskluzivno intervju za „Magazin” veli deka nikogash, ama bash nikogash nema da se soglasi so kapitulantskiot dogovor na SDSM za imeto.
Ovoj broj na “Today-Denes” vekje kje bide vo vashite race koga se ochekuva deka vo Brisel kje se sluchi istoriskata pokana do Makedonija za prikluchuvanje vo NATO.
Megju 10 i pol i 13 i pol godini zatvor dobija sedumtemina obvineti za obidot za ubistvo na pratenikot Zijadin Sela za vreme na nasilstvata vo Sobranieto na 27 april minatata godina.
Vladata ne brza so raspishuvanje na referendumot. Prvo saka dobro da go “podgotvi” terenot