Imame teflonski politichari: se gagjaa so teshki zborovi, a nishto ne im se “zalepi”. 

Trieset i edno ljubovno pismo od Kocho Racin do Rahilka (Raca) Firfova, nekolku napishani so negova krv, za prvpat javno se pretstaveni vo foajeto na Nacionalnata i univerzitetska biblioteka (NUB) „Sv. Kliment Ohridski” vo Skopje.

REChE I NE ODREChE!
Pretsedatelot na Republika Makedonija Gjorge Ivanov donese odluka da ne go potpishe Ukazot za proglasuvanje na Zakonot za ratifikacija na Konechnata spogodba za reshavanje na razlikite opishani vo rezoluciite 817 (1993) i 845 (1993) na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, za prestanuvanje na vazhnosta na Privremenata spogodba od 1995 godina i za vospostavuvanje strateshko partnerstvo megju stranite.

– Kje zaminam ako ne uspee referendumot vo Makedonija, no tolku sum siguren deka toj kje uspee. Ochekuvam seriozni procenti 75-85 nasto, soglasno kolkavi se procentite na gragjani koi se izjasnile deka se za EU i NATO.

Svetski poznatiot arheolog Zahi Havas denovive gi poseti arheoloshkiot lokalitet Stobi i Negotinskiot muzej, vo ramki na negovata poseta na regionot, po povod praznuvanjeto na 24 juni – Denot na balkanskite Egipkjani. 

Petnaesetina povredeni (od koi polovinata policajci), 26 privedeni (povekjeto pushteni po zapisnik vo policiska stanica, od koi shetstmina maloletnici) e bilansot od protestot shto pred makedonskoto Sobranie vecherta (nedela, 17 juni) po potpishuvanjeto na Spogodbata so Grcija.

Vladata na Zoran Zaev vo ponedelnikot go potvrdi Dovovorot potpishan vo Nivici i vednash go preprati kako zakon da bide usvoen vo Sobranieto na Republika Makedonija.

Vo Drushtvoto na pisateli na Makedonija se odrzha sredba pod naslov “Nekade dzvoni: Zboguvanja so Mateja Matevski”.

Igor Stanojoski za romanot „Dissomnii” vo izdanie na „Antolog” e dobitnik na nagradata „Racinovo priznanie” za 2018 godina.

Na tri kata i na povrshina od okolu 550 metri kvadratni, od denes oficijalno zapochna da raboti “Iluzium” – prviot makedonski muzej na iluzii koj se naogja vo strogiot centar na Skopje, odnosno na ulicata „Maksim Gorki”.

Od grchkata opozicija pobaraa nivniot premier Aleksis Cipras itno da go izvesti parlamentot za poslednite sluchuvanja vo razgovorite za imeto.

Iako se zboruvashe deka pregovorite za imeto se vo kjorsokak i deka propadnale, sepak vo ponedelnikot zadzvoni telefonot na relacija Skopje-Atina.

Makedonskata pravoslavna crkva (MPC-OA) ispratila pismo do Vselenskata patrijarshija preku koe bara promena na svoeto ime, objavi „Romfea”, edno od najvlijatelnite crkovni glasila vo Grcija.

Za pregovorite i dogovorot okolu imeto megju Makedonija i Grcija ima odredeni tehnichki problemi koi treba da se reshat megju dvete strani. Shtom tie kje se ostranat kje se sluchi telefonskiot razgovor so grchkiot premier Aleksis Cipras, izjavi denovive premierot Zoran Zaev.

Za ovie posledni desetina godini vo Makedonija navleze shund muzika od stranstvo, vlijaeshe duri i na nashite deca, i toa teshko kje se menuva, veli profesorot Kire Kostov.

G.g. Stefan: Koj ja priznaval Crkvata, go priznaval i narodot, koj ja negiral – negiral i sè shto e makedonsko

Pratenikot na VMRO-DPMNE i poraneshen minister za nadvoreshni raboti, Antonijo Miloshoski, na svojot FB profil go objavi navodniot plan kojshto tvrdi deka e dogovorenata kompromisna ramka megju Dimitrov i Kodzijas za promena na imeto i na Ustavot.

Japonskiot profesor po slavistika Motoki Nomachi vo Gradskiot arhiv na Moskva ja pronashol “Gramatikata na makedonskiot jazik” napishana od ruskiot profesor Samuil Borisovich Bernshtejn, koja nikogash ne bila objavena i se smetala za ischeznata 70 godini.