Makedonskite monasi koi niz vekovite prestojuvale vo manastirot Zograf na Sveta Gora najverojatno go donele i sochuvale cherepot na sveti Jovan Vladimir, golem hristijanski svetitel,

Prilepskoto Mermerno ezero koe se naogja nad seloto Belovodica ovie denovi stana vistinska atrakcija vo Makedonija. Blagodarenie na mermernite dzidovi i dno toa e so tirkizno sina boja, vodata e kristalno chista i e primamliva za kapenje vo tekot na letniot period. Kako shto beshe objasneto, ezeroto e nastanato vo poraneshniot iskop na mermer, kojshto bil napushten pred nekolku godini zashto se pojavila podzemna voda.

Vo zavrshnoto kominike dogovoreno od zemjite-chlenki na NATO na samitot vo Varshava, shto se odrzha na 8 i 9 juli, se povtoruva pokanata Makedonija da stane chlenka na NATO shtom se iznajde reshenie na sporot za imeto.

Vladata se reshila na volkava suma zashto inaku nema pari za budzetska poddrshka za 2016 i za 2017 godina, kako i za refinansiranje na obvrskite koi dostasuvaat po osnov na otplata na drzhavniot dolg. Opozicijata predupreduva deka na ovoj nachin zadolzhenosta na drzhavata kje skokne na rechisi 55% i deka partijata na vlast saka na ovoj nachin “da gi kupi” slednite izbori.

Na pochetokot na juni vo 8 gradovi i 21 selo niz Republikata e napravena Anketa za dlabinsko merenje na gragjanskata doverba vo instituciite, shto ja sprovede Asocijacijata za gragjanska tolerancija i sorabotka (AGTIS) vo ramkite na proektot “Fasadata drzhi, temelite tonat”, koj e finansiran od Nacionalnata fondacija za domkratija (National Endowment for Democracy) od SAD. Anketata opfatila 1,011 ispitanici.

Trinaeset shalterski sluzhbenici tri godini sistemski go kradele budzetot na Agencijata za katastar na nedvizhnosti vo Skopje so shto se steknale so imotna korist od skoro $ 50 iljadi.

Makedonskiot poet i preveduvach Nikola Madzirov e izbran za nacionalen umetnik za 2016 godina, soopshti ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska.

„Movie On – Feel the light, Feel Bitola” (Pochuvstvuvaj ja svetlinata, pochuvstvuvaj ja Bitola) e sloganot na 37-to izdanie na Internacionalniot filmski festival „Brakja Manaki”, shto godinava kje se odrzhuva od 10 do 17 septemvri vo Bitola.

Godinava ushte 104 objekti vo Starata bitolska charshija kje dobijat lichna karta. Dosie od istorisko-urban i arhitektonski aspekt za niv kje bide izraboteno vo ramki na proektot za inventarizacija na charshijata.

ISLAMSKATA DRZHAVA SE ZAKANUVA SO NOVA MAPA
Rangiranjeto na Makedonija vo zemji so pomal rizik od terorizam e povolno za nashiot turizam, veli za “Vest” Artan Kerim, pretsedatel na turistichko-ugostitelskata komora vo Sojuzot na stopanski komori na Makedonija

EMIL DIMITRIEV OD PARIZ, NA 3. SAMIT ZA ZAPADEN BALKAN
Kluchnata poraka od Pariskiot Samit e deka EU ja zadrzhuva politikata na otvoreni vrati, a toa e odlichen signal za zemjite od Zapaden Balkan, izjavi premierot Emil Dimitriev po zavrshuvanjeto na tretiot Samit za Zapaden Balkan shto se odrzha vo Pariz pod pokrovitelstvo na francuskiot pretsedatel Fransoa Oland.

Amerikanskata ambasada vo Skopje proslavi 240 godini Den na nezavisnosta na SAD

Sulejman Osmani (alijas komandant Sulja) od seloto Breza denovive beshe ekstradiran od Kosovo vo Makedonija. Kako shto javuvaat mediumite koi izvestuvaat na albanski jazik 55-godishniot stochar Osmani vo juli minatata godina beshe uapsen od kosovskite vlasti po raspishana megjunarodna poternica.

Po dolgo i teshko boleduvanje, na 66-godishna vozrast vo rodnoto Skopje pochina humoristot Emin Undzel. Iako celiot svoj raboten vek go pomina kako ton-majstor vo Makedonskoto radio, toj ostanuva najpoznat po uchestvoto vo humoristichnite radio-emisii na “Hihiriku” i pretstavite koi proizlegoa od ova shou.

Shpanskata muzichka mega-dzvezda Enrike Iglesias minatata sedmica za prvpat se pretstavi pred publikata vo Makedonija. Vo Skopje beshe dochekan na noze, so krenati race i so ovacija, a takvata spektakularna atmosfera ispolneta so mnogu emocija traeshe neprekinato chas i polovina.

Vo 1993 godina vozduhoplovniot general Erdoan Eznal (Erdoğan Öznal), vo toj mig rakovoditel na Institutot za istorisko i strategisko istrazhuvanje na truskata armija, vo Ankara ja izdade knigata pod naslov “Makedonija ne e Grcija”.

Parite shto gi prakjaat iselenicite se povekje od tie shto drzhavata gi odvojuva za socijalna pomosh i povekje od stranskite direktni investicii koi vleguvaat vo Makedonija, a lugjeto najmnogu gi troshat za sekojdnevnite potrebi. Taa suma spored nekoi proceni se dvizhi od $ 600 miliona do $ 2.2 milijardi.

I liderot na vladejachkata partija Nikola Gruevski i prviot chovek na opoziciskiot blok Zoran Zaev denovive najavija deka se podgotveni za izbori na koi kje pobedat