Nauchnici od Univerzitetot vo Filadelfija otkrile deka sekoja dieta mozhe da bide poefikasna i da dovede do brzo i dolgotrajno gubenje na tezhinata koga se pochituva glavnoto pravilo – da se vozdrzhite od pienje alkohol.

Dali nekogash ste pochuvstvuvale vashiot stomak da vi zhari ili da vi se vrakja nanazad hranata koja ste ja izele, a seto ova bilo proprateno so bolka vo dolniot del od gradite.

Ako poradi glavobolka zemate razlichni tableti polni so hemija i razni shtetni sostojki, razmislete za prirodnite metodi koi nema da mu nashtetat na vashiot organizam samo zatoa shto imate glavobolka.

Nauchnicite od Univerzitetot vo Lajpcig, Germanija, otkrija deka vezhbite za izdrzhlivost, kako na primer trchanje, plivanje, velosipedizam itn se poefikasni protiv stareenjeto otkolku vezhbanjeto vo fitnes-salata.

Neodamneshno istrazhuvanje sprovedeno na medicnski fakultet pokazha deka za vreme na studenite denovi namaleniot vozdushen pritisok predizvikuva tkivoto vo vnatreshnosta na zglobovite da se shiri poradi shto doagja do otekuvanje na zglobovite i bolkite vo niv. Duri 67.9% od ispitanicite vo studijata potvrdile deka chuvstvuvaat bolka pred pojava na dozhd, sneg ili zaladuvanje. 

Istrazhuvanje sprovedeno na 122.000 lica koi trchale na podvizhna lenta, posochuva deka rechisi postojanoto sedenje e poshtetno od cigarite, dijabetesot, pa i od srcevite bolesti. 

Tajnata se krie vo bogatstvoto od magnezium, kalium i kalcium so koi ovaa bilka raspolaga, shto vlijae na ublazhuvanjeto na napnatosta. 

So nego mieme sadovi, a od istrazhuvanjata se pokazha deka vo kujnskiot sungjer se naoagjaat milijarda bakterii.

Dokazhano e deka korata od portokal ima povekje efekt na podobruvanje na zdravjeto otkolku samiot plod na ova ovoshje. 

Nekogash toa shto go pravime so najdobra namera, vsushnost ni shteti, a tokmu toa se sluchuva i so mienjeto zabi.
Stomatolozite predupreduvaat shto nikako ne smeeme da pravime dodeka gi mieme zabite, bidejkji so toa ja unishtuvame namenata na pastata za zabi.

Ako vashata rabota e kancelariska togash verojatno minuvate mnogu vreme vo sedenje. Toa mozhebi na prv pogled ne izgleda shtetno, no dolgoto sedenje e povrzano so niza zdravstveni problemi kako visok shekjer vo krvta, debelina i visoko nivo na holesterol. 

Kolku i da go zajaknuvate vashiot imunitet, mnogu chesto doagja do infekcii. Eve so shto mozhete da ja odbegnete upotrebata na silni antibiotici i primanje injekcii. Prochitajte koi se trite prirodni antibiotici. 

Spored Univerzitetot na Kalifornija vo San Francisko, „spasitelot” od stareenje e zhenskiot hormon estrogen. Spored statistikata, zhenite vo prosek zhiveat pet otsto podolgo od mazhite, objavi „Dejli Mejl”. 

Spored edno novo istrazhuvanje na solta od morinjata, od karpite i od ezerata, duri 90% od solta koja ja koristime vo ishranata sodrzhi mikroplastika. Pred nekolku godini istrazhuvachite otkrija deka mikroplastikata se naogja vo morkasta sol, no nikoj ne beshe siguren za toa vo kolkav procent ja ima. 

Lugjeto so dijabetes treba pochesto da go testiraat sluhot. Za zhal, poradi promena na nivoto na glikozata vo krvta, se oshtetuvaat i nervite vo ushite, shto doveduva do mozhno gubenje na sluhot.

Spored statistichkite podatoci, okolu 60% od lugjeto vo svetot stradaat od losh zdiv. Ovoj problem mozhe da se sluchi duri i ako se grizhite za vashata oralna higiena sekoj den i ne jadete luk.

Malaksanost i brzo zamoruvanje se prvi znaci koi teloto ni gi porachuva oti mu nedostasuvaat vitamini. Nivniot nedostatok, medicinski narechen hipovitaminoza, najchesto se javuva na prolet, a najdobro se lekuva so ovoshje i zelenchuk. 

Stomatolozite chesto preporachuvaat chistenje na zabite so konec, a istrazhuvanjata pokazhuvaat deka duri okolu 49 otsto od Amerikancite go pravat toa. Zoshto chistenjeto na zabite so konec sepak e isplatlivo?