Ovoj relativno ednostaven recept go narekuvaat eliksir na dolgovechnosta, a ne samo shto za nego ne vi se potrebni mnogu pari, tuku mozhete da go napravite i sami doma.
Vsushnost, mozhete da pobarate vo frizhiderot ili da trknete do lokalnata prodavnichka i da se obidete da go napravite ushte denes.

Ako postite pet dena mesechno znachajno kje go namalite rizikot za dobivanje srcevi bolesti, dijabetes i rak, tvrdi najnovoto istrazhuvanje.

Osven ishranata, kvalitetot na son i loshite naviki, na vashata bioloshka vozrast vlijae i toa kolku se dvizhite. Novite istrazhuvanja otkrivaat deka preteranoto sedenje e edna od najopasnite naviki na sovremeniot zhivot koja znachitelno go zagrozuva zdravjeto i kvalitetot na zhivotot.

Crniot drob, najgolemata zhlezda vo teloto, najmnogu ja poznavame po toa shto od organizmot gi otstranuva shtetnite materii, no negovata uloga e ushte pogolema.

Mnogu od nas imaat problem so bolki vo nozete, koj poradi nepravilno sedenje, koj poradi fizichka aktivnost. Eve kako da se oslobodite od istite bukvalno preku nokj.
Ako i vie chesto imate bolki vo nozete, shto denes e chest sluchaj probajte da go primenite ovoj priroden lek.

Koga kje slushneme grchenje na crevata vo stomakot, vednash pomisluvame deka sme gladni i posegnuvame po hrana. No, toa ne e sluchaj.

Spored rezultatite na edna nova studija eden chas spienje popladne sekoj den mozhe da go podobri kognitivnoto funkcioniranje na postarite lica i da gi napravi popametni.

So doagjanjeto na niskite temperaturi nashiot imunitet oslabnuva, a chestite promeni vo temperaturata vlijaat vrz nashiot organizam poradi shto sme skloni na nastinki i grip. Keljot pomaga vo zajaknuvanje na crniot drob koj e zadolzhen za chistenje na toksinite od organizmot, a gjumbirot gi prochistuva dishnite patishta.

Zdravstvenite problemi kako shto se glavobolkata, machninata, bolkite vo zheludnikot i dijarejata ne mozhat da se smestat vo kategorijata bolesti, no bez somnezh se mnogu neprijatni za organizmot i imaat silen negativen efekt vrz nego. Bez razlika za koja od ovie sostojbi stanuva zbor, mozhe da se sluchi dolgo vreme da se chuvstvuvate iscrpeno pod nivno vlijanie, duri i ako ste na terapija.

Studii pokazhale deka nedostatokot na spienje mozhe da ima seriozni posledici, vkluchuvajkji go zgolemeniot rizik od mozochen udar, bolesti na srceto, dijabetes, prekumerna tezhina, pa duri i odredeni tipovi na rak.

Otkako Mercedes-AMG vo 2016 godina go zgolemi brojot na modeli vo ponudata, dojde na red i infrastrukturata. Otvoren e prviot Mercedes-AMG samostoen salon na svetot.

Rasolot, odnosno sokot od kisela zelka, sodrzhi golemi kolichini na vitamini B,C,E,K i minerali kako shto se kalium, kalcium, fosfor, sulfur, bakar, cink i magnezium. Dobar e za nastinka i za zajaknuvanje na crevnata flora, za arterioskleroza i za visok krven pritisok, za lekuvanje na astma, reuma, chir na zheludnik, a preku tie pridobivki se chisti kozhata i se zajaknuva imunitetot, no isto taka velat deka pomaga i pri razni vidovi na karcinom.

Belkovinite ili proteinite, zaedno so vodata, se najvazhnite neshta koi se kluchni za sozdavanje muskluli, za krvta, kosata, noktite i vnatreshnite organi kako srceto i mozokot. Vo pomala ili pogolema kolichina, proteinite gi ima rechisi vo sekoja hrana, kako na primer vo meso, ribi, jajca, mleko, sirenje, zhitarki, lekja, pchenica, pchenka, oriz, jachmen, soja. Kako i so se drugo, ne treba da preteruvate i so vnesot na proteini, bidejkji toa ima nus pojavi.

Za da funkcionira organizmot normalno, potrebno mu e dovolno vreme na spienje. Vo tekot na spienjeto nasheto telo se regenerira i zakrepnuva. Nedostatokot na son mozhe da dovede do mnogu zdravstveni problemi, a eve shto se sluchuva ako spiete pomalku od 5 chasa.

Kje ve fascinira shto sladoledot mu pravi na vashiot mozok Mnogu lugje go izbegnuvaat sladoledot, najmnogu poradi shekjerot, a ne se ni svesni kolku toj mozhe da im pomogne vo razvojot.

Pogolemiot del od nas go smetaat za vreme na vechera okolu 7 chasot navecher, no naukata veli deka nashiot posleden obrok treba da go imame pet chasa porano.

Dijabetesot e edna od najchestite bolesti na sovremenoto opshtestvo. Toa e hronichna sostojba kade postoi poremetuvanje na metabolizmot na mastite, belkovinite i jaglenite hidrati, i kade shto glavna odlika se zgolemenite vrednostite na shekjer (glikoza) vo krvta.

Mnogumina od vas ne bi ni pomislile deka nekoi od proizvodite koi gi koristite sekojdnevno i koi se prisutni vo vashiot dom, mozhe da sodrzhat kancerogeni sostojki. Rakot e predizvikan od promeni vo kletochnata DNK. Nekoi promeni mozhe da bidat genetski, dodeka pak drugi se predizvikani od faktorite vo okolinata