Preporakata ovaa fitnes instruktorka ja potkrepuva i so edna studija od 2003 godina koja e objavena vo vesnikot Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism koja

Ednolichnata ishrana najmnogu ja oslabuva sposobnosta na organizmot da se izbori so bolestite.Zatoa e vazhno redovno da konsumirame ovoshje i zelenchuk, osobeno ona shto e bogato so vitamin C.

Si legnavte porano i otspavte solidni 8 chasa, no i pokraj toa se chuvstvuvate umorno?
Ponekogash i pokraj toa shto spieme tolku kolku shto ni bara teloto, koga kje se razbudime ne sme raspolozheni za rabota, nishto ne ni trgnuva od raka i teshko se koncentrirame.

Amerikanskata pedijatriska akademija ja spushtila dozvolenata granica na 18 meseci za izlozhenosta na decata na ekranite od digitalnite uredi.

Zaboluvanjeto na srceto e glavnata prichina za smrt shirum svetot koja nosi 400.000 zhivoti godishno. Od bolesti na srceto umiraat povekje lugje otkolku od site vidovi na rak zaedno, a zhenite se posebno izlozheni na rizikot.

Emocionalno prejaduvanje e opshto poznata sostojba za koja znaat rechisi site lugje, no retko otvoreno se zboruva za ovoj problem. Emocionalno prejaduvanje e eden od najchestite problemi vo ishranata.

Iako spagjaat vo grupata na visokokalorichni namirnici, dokolku se konzumiraat vo pomali kolichini, jatkastite plodovi pomagaat vo borbata so kilogramite i go podobruvaat celokupnoto zdravje.

Nasheto telo sekojdnevno e izlozheno na razni toksini od hranata, vodata i vozduhot, a ochigledni pokazateli deka neshto ne e vo red se sekako znacite koi gi pokazhuva nasheto telo.

Grozjeto e ovoshje koe sodrzhi vredni vitamini i minerali i mnogu drugi hranlivi sostojki koi imaat pozitivno vlijanie na chovechkoto zdravje.

Zelkata se koristi za lekuvanje na razni zaboluvanja, iako nashite babi najchesto ja koristele za oblozi i toa ne samo za rani, tuku i za bolki vo crevata i zheludnikot.

Naduenosta e chesta, no mnogu neprijatna pojava vo stomakot. Posledicite mozhat da bidat razlichni, vkluchuvajkji zadrzhuvanje na technosti i jaki gasovi, shto obichno mozhe da se reshi so prirodni lekovi i promena vo nachinot na zhivot.

Bez razlika dali ste od onie koi sakaat sekojdnevno da imaat ubava frizura ili pak samo se zacheshluvate pred da izlezete od doma, treba da znaete deka sostojbata vo koja se naogja vashata kosa, mnogu otkriva za vasheto zdravje.

Medot i lukot kako poznati lekovi vo narodnata medicina so svoite mokjni svojstva lechat mnogu zaboluvanja, pa zatoa so prichina se narekuvani i kako prirodni antibiotici. Medot i lukot bi trebalo da stanat del od vasheto sekojdnevie, zatoa shto imaat golema mokj da go zajaknat vashiot imunitet.

Ocven sovrshenata linija koja so lesnotija ќe ja odrzhuvate ako redovno konsumirate riba, taa i mnogu ќe pridonese za vashata ubavina i zdravje.
Barem eden del vo nedelata napravete si ruchek ili vechera so riba i ne dozvoluvajte razni izgovori da ve sprechat da ja konsumirate redovno.

Neguvanite race i ubaviot izgled na noktite se odraz na lichnata higiena, no isto taka i e eden od nachinite na koj lugjeto go sogleduvaat nashiot statusen simbol. Za da se zachuva prirodnata ubavina na noktite, prochitajte koi se rabotite koi site gi pravime, a ne bi trebalo bidejkji im shtetat na nashite nokti.

Vo deneshno vreme mnogumina se zhalat na bolki vo bubrezite, a neretko e sluchaj i da imaat nekoja bolest shto ja otezhnuva nivnata rabota. No, osven shto piete nekoja terapija, dobro e da vnimavate na ishranata i da konsumirate odredeni namirnici koi znachitelno kje go podobrat zdravjeto na bubrezite.

Samo deset minuti vozenje velosiped dnevno gi zacvrstuva muskulite i ja podobruva cirkulacijata na krvta, a 20 minuti go podobruvaat i imunoloshkiot sistem.

Vo studijata objavena vo spisanieto „Apetit” uchestvuvale 968 lugje na vozrast od 23 do 98 godini. Nauchnicite veruvat deka redovnoto konzumiranje kakao flavanol mozhe da bide eden od nekolkute faktori koi gi objasnuvaat kognitivnite pridobivki koi gi dava chokoladoto.